Predavanje dr. Ferdinanda Šerbelja: »Relikvije in relikviarij sv. Primoža in Felicijana«

Na začetku je akademska restavratorka Saša Dolinšek predstavila restavratorsko-konservatorski postopek, ki ga je izvedla na relikviariju.

V poročilu o opravljenem posegu je med drugim zapisala:

»V preteklosti je bil relikviar že obnovljen, saj so bili na površini vidni sloji bronze. Podatkov o posegih ni. Les je bil zelo napaden z lesnimi insekti, ki so naredili že veliko škode in poškodovali tudi rezljane površine. Ponekod je pod tanko povrhnjico lesenega nosilca ostal le črvojedni prah. Povsod na površini relikviarija so bili vidni sveži kupčki črvojednega prahu, v notranjosti relikviarija pa je bilo pravo pokopališče navadnega trdoglavca, insekta, ki je tako zelo načel relikviarij. Les je bil poleg tega, da je bil od insektov močno načet,  tudi zelo presušen.

Zanimivo je, da je relikviar sestavljen iz dveh delov: zunanjega rezbarjenega (verjetno iz lipovine) in notranjega smrekovega lesa, katerega debelina je 2 cm.« [1]

 O samem postopku pa piše:

»Površino relikviarija je bilo sprva potrebno očistiti prahu in nesnage. Po opravljenem sondiranju in ugotovitvi, da pod recentnimi sloji ni originala in zaradi močne uničenosti originala, je bilo najprimerneje odstraniti kasnejše sloje in dobro utrditi leseni nosilec. Ta je bil tako uničen, da je bilo na več predelih pod tankim slojem lesene površine lesni prah. Najhujše poškodbe je bilo potrebno utrditi pred odstranjevanjem preslikav. Utrjevalo se je s Paraloidom B72 in sicer od 5% do 30% raztopine. Kasneje se je utrjevalo z akrilno emulzijo Sokrat, ki leseni nosilec utrdi in mu hkrati daje dovolj elastičnosti za nadaljnje delovanje. Najustreznejši način za odstranjevanje preslikav je bilo s sredstvom za odstranjevanje premazov Lava (Regeneracija, Lesce). Sledilo je utrjevanje lesenega nosilca v zaporedju, kot je opisano zgoraj.

Ko se je leseni nosilec osušil, je sledila domodelacija manjkajočih delov in kitanje luknjic. Kitalo se je z dvokomponentnim kitom Araldit SV+HV- 427. Kitane površine se je nato obrusilo in premazalo z akrilno emulzijo Primal EC 330 do zasičenosti površine lesenega nosilca…

Sledilo je nekaj tankih nanosov kredne podloge in fino brušenje. Dobro odprašeno površino se je premazalo s slojem polimenta, na katerega so se nanesli zlati lističi. Te površine se je nato poliralo z ahatom. Del pozlate na relikviariju sem izvedla v tehniki mat pozlate. Pri tem načinu zlatenja želeno površino najprej namažemo z 10% raztopino šelaka v etanolu, sledi tanek namaz oljnega mixtiona, ki je lepilo za zlate lističe. Ko je lepilo napol suho, se nanj nanese zlate lističe, ki se zapolirajo s čopičem.«

V drugem delu je spregovoril dr. Ferdinand Šerbelj, ki je opredelil pojem relikviarija, vrednost in pomen relikvij v krščanstvu od samih začetkov, ko so kristjani obhajali evharistijo nad grobovi mučencev, preko srednjega veka, kjer so bile relikvije neprecenljivo tržno blago in so pomenile bogastvo tudi v ekonomskem, ne le duhovnem, verskem smislu. Zgodovinski pregled je zaključil s predstavitvijo relikvij v sodobni liturgiji, pobožnostih in verski praksi.