Plečnikov večer
za Kamniški občan pripravil g. Jamez Humar
Ob petdesetletnici smrti velikega slovenskega arhitekta in urbanista Jožeta Plečnika je Kulturno društvo sv. Jakoba (v ustanavljanju) v petek, 23. februarja, v dvorani Frančiškanskega samostana pripravilo prireditev, posvečeno temu velikemu Slovencu in Evropejcu.
V uvodu je Marjeta Humar najprej na kratko predstavila delovne načrte novega kulturnega društva, program prireditve in predavatelja dr. Damjana Prelovška, generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo.
V glasbenem uvodu je nastopil kitarist Matic Smolnikar.
Dr. Prelovšek, eden največjih poznavalcev Plečnikovega življenja in dela ter njegovih idejnih in estetskih izhodišč in pisec mnogih del o njem, je prisotnim, ki so povsem napolnili dvorano, v dveurnem predavanju nanizal bistvena dejstva o mnogoplastni Plečnikovi osebnosti in njegovih izjemnih dosežkih doma in na tujem (Praga, Dunaj). Zgoščenemu podajanju predavatelja so poslušalci zbrano sledili.
Plečnika, rojenega 1872, je njegov oče Andrej določil za svojega naslednika v mizarstvu, kar je bilo tudi v skladu z njegovim neuspelim gimnazijskim študijem. Z državno štipendijo se je vpisal na oddelek za stavbno mizarstvo na Obrtni šoli v Gradcu. Zatem se je na Dunaju zaposlil v pohištvenem podjetju L. Müllerja, kjer je do leta 1894 snoval pohištvo. Tisto leto je bil, čeprav brez prave predizobrazbe, zaradi izredne risarske nadarjenosti sprejet pri O. Wagnerju na dunajsko likovno akademijo. Študij je zaključil z nagradnim potovanjem po Italiji. Odsotnost pridobitniškega daru je botrovala odločitvi za profesuro na praški umetnoobrtni šoli. V letih 1911–1920 je vso energijo osredotočil na pedagoško delo, pri čemer je s svojimi učenci dosegal zavidljive uspehe. Projektiral pa v tem času ni.
Iz Prage se je Plečnik po prvi svetovni vojni vrnil v Ljubljano in prevzel profesuro na Tehniški fakulteti. Tu je vzgajal kvalitetne in perspektivne mlade arhitekte, ki so se uveljavili doma in v svetu in tako utrdili sloves Plečnikove šole. Dr. Prelovšek se je posebej zadržal ob Plečnikovem umetnostnem nazoru. Značilno zanj je, da ni stremel k nekim deklariranim slogom, temveč je sledil nemškemu arhitektu in teoretiku Gotfriedu Semperjeu, posebej njegovi doktrini na področju uporabne umetnosti, po kateri obstaja nek temeljni arhitekturni element, ki naj bi bil hkrati glavna moralna kategorija. Izhodišče Plečnikovega dela je postal etruščanski oziroma antični temeljni arhitekturni element, ki ga je kot umetnik, ki edini razume njegovo bistvo, oblikoval, razvijal, modificiral, kombiniral in ga sprejel v odločujočo funkcijo svoje vsakokratne konkretne arhitekture ali uporabne umetnosti.
Dr. Prelovšek je posebej opozoril prisotne na izjemno bogastvo Plečnikovega dela na Kamniškem, na zanimiva dejstva nastajanja sakralne arhitekture v Stranjah ter vzpodbujal navzoče, naj se, dokler je spomin nanj še živ, dogajanja zapišejo.
Posebej je omenil vse renomirane izvajalce Plečnikovih načrtov: mizarja Franca Konciljo in Cirila Uršiča, rezbarja Maksa Berganta, kamnoseka Franca Vetoraca, kovača Franca Končana in zidarja Andreja Maleša. Vsi našteti mojstri in še drugi so v sodelovanju z arhitektom Plečnikom povečali svoj kvalitetni in strokovni nivo.
Dr. Prelovšek je slikovito in poglobljeno predstavil Plečnika kot človeka, ki je živel posvečeno življenje, kot so se o njem izrazili mnogi njegovi sodelavci. Prikazal ga je kot ustvarjalca neštetih epohalnih stvaritev.
Na predavanju je bil prikazan tudi edini film o Plečniku, ki ga hrani Arhiv Slovenije.
Zaključek predavanja je potekel v sproščenem pogovoru o umetniku, v katerem so posebej izstopali dr. Niko Sadnikar s svojimi osebnimi spomini na Plečnika, Janez Majcenovič, ki je poudaril prispevek kamniških umetnoobrtnih in drugih izvajalcev zahtevnih načrtov v naši občini. Jernej Koncilja je spregovoril o spominih na očetovo sodelovanje pri nastajanju mnogih umetnoobrtnih predmetov in o urejanju družinske zbirke in arhiva, povezanega s Plečnikom.
Posebej je bilo opozorjeno na problem vzdrževanja in ohranjanja Plečnikove dediščine, ker je očitno, da se ponekod ta skrb izgublja. Dr. Prelovšek je na koncu navrgel, da je tema o Plečniku obsežna in je ni mogoče izčrpati le z enim predavanjem, zato je obljubil vsaj še eno predavanje, ki bo osredotočeno na vizualni prikaz umetnikovih del.
Predavatelju se je v imenu društva za njegovo zanimivo in izčrpno podajanje zahvalil Dane Holcar. V spomin mu je podaril kipec sv. Jakoba, delo Miha Kača. Pogovor o Plečniku se je nadaljeval še v samostanski obednici, kamor je gvardijan samostana p. Boris Markež povabil predavatelja in ožji krog sodelujočih.